DR. AJDA PFIFER
IZGORELOST
Ko telo reče NE
KAJ PRAVZAPRAV JE IZGORELOST?
Izgorelost je nevroendokrina disregulacija, ki se navzven kaže z različnimi psihofizičnimi simptomi. Beseda "nevro-endokrino" pomeni, da sta v neravnovesju živčni in hormonalni sistem. Zgodi se kaskada fizioloških procesov, ki se odražajo s fizičnimi in psihičnimi simptomi.
Izgorelost kot sindrom, ki se lahko pojavi pri človeku v katerikoli starosti, najpogosteje pa v zgodnjih 30ih (pri čemer se povprečje niža), umeščamo izključno v delovno okolje. Mnogi raziskovalci so kritični do dejstva, da se pri raziskovanju premalo upošteva vse življenjske dejavnike, s čemer se osebno zelo strinjam.
Vprašanje, ki se pogosto pojavlja je, kako ločiti izgorelost, depresijo, strestne motnje ... in odgovor zaenkrat je "zelo težko", hkrati pa je vprašanje, ali je to sploh smiselno in ali gre razmišljanje razmejevanja sploh v pravo smer. Raziskave zaenkrat govorijo v prid obojemu; velikemu prekrivanju in hkrati o nekaterih razlikah, npr. med izgorelostjo in depresijo. Če razmišljamo o tem vprašanju z distance in pogledamo na vse te diagnoze kot na posledice takšnih in drugačnih stresorjev, pridemo do temeljnega vprašanja v psihiatriji: ali je smiselno postavljati toliko različnih diagnoz, če se vse tako zelo prekrivajo med seboj, da lahko takšna kategorizacija predvsem odmika pogled in razpravo od bolj celostnega pogleda na človeka in posledično zdravljenja? Izgorelost sicer ni opredeljena kot psihiatrična motnja in ravno to je po mojem mnenju doprineslo k neverjetni destigmatizaciji, kar je dobro. Ne glede na to pa ni nobene logike v razmišljanju, da bi bila anksioznost, panični napadi in depresivna simptomatika pri izgorelosti nepsihiatrična, če pa rečemo, da stresorji ne prihajajo iz delovnega okolja, pa psihiatrična ... Bolj prava smer je po mojem mnenju destigamtizacija vseh psihiatričnih diagnoz, bolj celostno razumevanje človeškega bitja in pojavljanja teh simptomov, obvezno večji poudarek na razumevanju fiziologije, ki je za temi boleznimi/stanji, demistifikacija bizarnosti misli in čutnih anomalij in razumevanju biologije, ki je za njimi, možnost zdravljenja na podlagi takšnega razumevanja in ne slepo poskušanje s psihotropnimi medikamenti, za katere obstaja najmanj razumevanja delovanja ... ter upoštevanje gore znanosti, ki jo na tem področju že imamo in končno premik psihiatrije, psihologije in psihoterapije, ki že desetletja stagnirajo in se predvsem ne povežejo med seboj v aplikativno področje psihofiziologije/biopsihologije/ali kakorkoli želimo reči področju, ki uporablja dosti širšo paleto možnosti zdravljenja. Več o tem bom pisala v blogih.
VZROKI ZA IZGORELOST
Vzroke za izgorelost danes pripisujemo stresu (na delovnem mestu, jaz pa tukajle zadevo opišem malo širše), predvsem kroničnemu, torej takšnemu, ki je trajal dlje časa, običajno govorimo o letih. Letih izčrpavanja, ko se posameznik morda niti ne zaveda, da drvi v prepad, ker se spotoma nabirajo tudi občutki, da nismo dovolj učinkoviti ali uspešni, čeprav v bistvu delamo preveč za premalo različnih oblik zadoščenja in za tem pravega počitka ... Morda smo večkrat bolni, nas boli glava in smo jezni na svoje telo, ker nas pušča na cedilu. Morda zato pojačamo športne aktivnosti, ki pa v bistvu samo prilivajo gorivo na ogenj, saj telo kriči po pravem počitku. Morda gre za osebo s kroničnimi bolečinami. Morda gre za osebo po težki operaciji. Morda gre za športnika, pri katerem je prišlo do pretreniranosti. Morda gre za osebo v težkih okoliščinah na delovnem mestu. Morda gre za osebo, ki skrbi za otroke, za ostarele starše in nima podpore. Morda gre za osebo v zelo napetih družinskih odnosih, iz katerih se ne more umakniti. Morda gre za osebo, ki v podjetju nosi preveliko breme. Morda gre za osebo, ki je doživela večje frustracije v času študija. Morda gre za osebo, ki se bori za reševanje nekega globalnega problema. Možnih scenarijev je veliko. Vzroki za izgorelost so pri posameznikih različna kombinacija okoliščin: izčrpavanja na različnih ravneh, lastnega perfekcionizma in razdajanja, končni zlom pa lahko sproži nek večji stresni dogodek.
Telo se na neki točki enostavno več ne more prilagajati na stres in vklopi vse obrambne mehanizme za to, da se ustavimo.
Simptomi izgorelosti
Simptomov izgorelosti je zelo veliko, zato je oteženo tudi diagnosticiranje. Tukaj je naštetih nekaj, ki pa se lahko pojavijo v različnih kombinacijah.
Blagih simptomov, ki se lahko pojavljajo leta, morda sploh ne opazimo oz. se ne menimo zanje, ker niso dovolj močni; pravimo, da ima oseba atipično klinično sliko. Zato se na žalost ljudje največkrat ustavimo šele, ko pride do končnega zloma.
DELOHOLIZEM
NEZMOŽNOST POČIVANJA
SLABA KONCENTRACIJA
OBČUTEK MEGLE V GLAVI
VRTOGLAVICA
UTRUJENOST
GLAVOBOLI
ANKSIOZNOST
PANIKA
DEPRESIJA
PRETIRANA ZASKRBLJENOST
HIPERSENZIBILNOST na zvoke, svetlobo, temperaturo ...
IZPADANJE LAS
NENADNO OSIVELI LASJE
TEŽAVE Z ZOBMI
MOČAN PMS ALI IZGUBA MENSTRUACIJE
IZGUBLJANJE TEŽE ALI PRIDOBIVANJE ODVEČNIH KILOGRAMOV
ALERGIJE
SRČNE PALPITACIJE
BOLEČINE V MIŠICAH, SKLEPIH
PREBAVNE TEŽAVE
TEŽAVE S SPANJEM
ZBUJANJE SREDI NOČI
...
Neverjetno se zdi, s kakšnimi simptomi nam postreže telo, da bi nas končno ustavilo in usmerilo na pot k sebi ...
Kako pozdraviti izgorelost?
V izgorelosti telo kliče k počitku. Ne zadošča počitek v enem tednu ali dveh, v tako kratkem času še niti nismo pripravljeni na pravi počitek, če smo se do konca izželi. Težava je v tem, da na neki točki več ne moremo počivati in je potrebno za to narediti večje spremembe življenjskega stila. Če gre za najhujšo obliko izgorelosti, ki jo največkrat imenujemo zlom, je nujno potrebna oskrba s strani bližnje osebe. Takrat izgorela oseba ni zmožna skrbeti zase, psiha in telo sta razsuta.
Umik stresorjev, hrana, počitek, spanje, sončna svetloba, čas in podpora bližnjih je osnovni recept, ki pa velikokrat ni izvedljiv tako zelo enostavno. Ključno je, da tudi bližnji razumejo, kaj se izgoreli osebi dogaja, saj je sicer lahko zdravljenje še oteženo. Ključno je tudi, da se izgorela oseba zaveda, da bo zdravljenje trajalo dlje časa, dobro je zapisovati dnevnik, da sledimo drobnim napredkom. Več o vseh konkretnih nasvetih pišem v posameznih prispevkih.
Jesti je potrebno od zgodnjega jutra na 2-3 ure, pomembno je uživati veliko zdravih maščob, vlaknin, beljakovin in opustiti rafiniran sladkor, belo moko oz. preproste ogljikove hidrate, ki vplivajo na nihanje krvnega sladkorja ter vseh oblik poživilnih napitkov kot so kava, čaj, energijski napitki in vse sladke pijače. Ob tem je neizmerno pomembno, da izvajamo kontrolo svetlobe (beri: umetna svetloba povzroča vnetja v možganih, to pa mnoge neugodne simptome). Več o hrani in svetlobi pišem v posameznih prispevkih.
Po vsakem obroku je potreben počitek oz. je počivanje bistvena dejavnost dneva. Na spanje se je potrebno pripraviti in ga zagotoviti čim več, dobro je oditi v posteljo zgodaj, npr. ob 21h in uro pred spanjem pojesti še grižljaj hrane z nizkim glikemičnim indeksom, ki bo zagotavljala kolikor se da stabilen krvni sladkor čez noč.
Potrebno je narediti reset telesa in ključno je tudi, kako tempiramo podporne intervencije kot je psihoterapija, meditacija in vrsta ostalih terapevtskih oblik. Primernost posamezne podporne intervencije je zelo odvisna od stanja, v katerem smo. Osnovno pravilo po moji presoji je: brez sile in od osnov navzgor. Več o tem pišem v posameznih prispevkih bloga.
Ob vsem tem je ključno razumeti, kaj se nam dogaja, saj razumevanje odvzame delček panike, ki se pojavi zaradi vseh psihofizičnih simptomov, ki jih posameznik občuti. Zato je pomembna dobra informiranost.