KAKO KETO DIETA TRGA GATE V PSIHIATRIJI

Vnaprej napišem, da je ta blog z namenom tako dolg. Tematika je tako zelo relevantna, da je ne morem napisati krajše, še sedaj se mi zdi, da sem povedala premalo. In nič hudega, če se vmes kaj zdi malenkost prepodrobno, vsake toliko napišem kaj po kuhinjsko. Ta blog vsebuje znanstvena dognanja o tem, kako lahko bolje in predvsem drugače razumemo psihiatrične diagnoze.

Za vse tiste, ki ste imeli v srednji šoli biologijo in se spomnite celičnega dihanja, boste ob prebiranju tega bloga verjetno pomisli, kako to, da se o ketozi nismo nič kaj učili. No, do pred kratkim nismo vedeli, kako zelo široke nevroprotektivne implikacije ima.

To je prvi obljubljeni blog na temo "cirkuške znanosti človeškega organizma". Pod to tematiko razumem predvsem aplikativno raziskovanje dogajanja v našem organizmu, ko se "razsujemo". Takrat se počutimo, kot da v nas vlada cirkus, ki ga ne razumemo zares. Simptomov je veliko, se menjujejo, pridejo novi, marsikaj je čudno in se zdi, kot da ne gre razumeti povezav med simptomi, običajno (ne vedno!) laboratorijske preiskave nič določenega ne pokažejo in zdravnik pove, da je simptomatika od stresa, pa tudi od biološkega nastavka v telesu, ki ga še ne razumemo natančno in zato ne znamo s prstom pokazati nanj. Na nek način naši možgani postanejo hiperalarmirani, hipersenzitivni, mestoma preveč norijo in mestoma premalo. Predvsem pa, kot bomo videli, jim zmanjka energije. Diagnoze, ki jih oseba takrat prejme so izgorelost, depresija, anksioznost, kronična utrujenost, fibromialgija, prilagoditvena motnja pa tudi bipolarna motnja in še kaj. In tak cirkus poskušam razumeti z različnih vidikov, kako torej različna področja znanosti vidijo možne povezave, z namenom, da cirkus demistificiramo, kolikor je mogoče in da kar se da razumemo, kako lahko organizem podpremo.

Raziskave na relativno novem in trenutno vročem področju metabolne psihiatrije kažejo, da je mogoče videti povezave določenih metabolnih biomarkerjev s psihiatričnimi simptomi. To nam daje boljši vpogled v možne mehanizme, ki bi lahko botrovali temu cirkusu simptomov. S tem se odprejo tudi možnosti novih pristopov zdravljenja. Takšna dognanja me navdajajo z optimizmom glede prihodnosti psihiatrije. Pa si poglejmo področje pobliže.

Motnja v metabolizmu ali presnovna motnja, ki jo vsi poznamo, je diabetes. Zdravniki v praksi že dolgo opažajo visoko komorbidnost psihiatričnih diagnoz in diabetesa, vendar gre pri metabolni psihiatriji za redefiniranje komorbidnosti, ki se jo sicer razume kot bolj ali manj naključno so-pojavljanje. Razmislek gre namreč v smeri "kaj pa če gredo ti simptomi z roko v roki, kaj če lahko na enovit način razumemo in nagovarjamo te, navidezno ločene, težave?" Prav tako gre za vprašanje "kaj če že blažja inzulinska rezistenca ali druge metabolne motnje "botrujejo" določenim psihiatričnim simptomom?" V tem blogu bomo pogledali, kakšno terapevtsko vlogo lahko pri psihiatričnih diagnozah igra ena od metabolnih terapij, ketogena dieta.

Pravzaprav ni čisto točno, če rečemo, da je metabolna psihiatrija novo področje, v resnici najdemo več kot 100 let stare znanstvene oz. na začetku vsaj observacijske objave na to temo. Gre bolj za to, da nikoli ni prišlo do resnejše aplikacije teh dognanj v sodobno psihiatrično prakso in metabolna psihiatrija predstavlja nek revival in nadgradnjo spoznanj na področju fiziologije v možganih.

Poglejmo na kratko v zgodovino povezovanja psihiatričnih in metabolnih težav:

·       Verjetno najstarejši zapis, ki neposredno povezuje diabetes in psihiatrične motnje, je iz leta 1895, ko je britanski zdravnik Henry Maudsley, eden od pionirjev psihiatrije, v knjigi The Pathology of Mind zapisal: »Diabetes je bolezen, ki se velikokrat kaže v družinah, kjer prevladuje norost (insanity): ali je ena bolezen povod za drugo, ali obe izvirata iz skupne nevroze, vsekakor ju najdemo eno ob drugi, ali eno za drugo prepogosto, da bi to lahko bilo naključje.« (str. 113, moj prevod)

·       Naslednji članek, ki bi ga izpostavila, je pregledni članek z naslovom Diabetes Mellitus and Schizophrenia: historical perspective iz 2004. V tem članku je avtorica Dora Kohen pregledovala raziskave od 1919 pa tja do 1991, zanimalo jo je namreč, ali bi lahko iz obdobja pred nastopom prvih antipsihotikov v 50ih, našla povezave med diabetesom in shizofrenijo. In jih je. Značilno je namreč, da veliko pacientov po tem, ko pričnejo prejemati antipsihotike, razvije diabetes zaradi stranskih učinkov medikamentov. Avtoričina hipoteza pa je bila, da je diabetes inherentna komponenta shizofrenije, antipsihotiki pa metabolne motnje še pojačajo, saj je znano, da vplivajo na motnje v delovanju mitohondrijev (npr. Chan, McCharty in Vawter, 2020; Panizzutti idr., 2024). Avtorica je našla tudi sto let stare raziskave, v katerih so zapisi o slabi toleranci sladkorja pri psihiatričnih pacientih.

Sedaj pa preskočimo v današnje čase in v področje metabolne psihiatrije kot novo rastočega področja. Metabolna psihiatrija se ukvarja s povezanostjo psihitričnih težav z metabolnimi disfunkcijami, kot je inzulinska rezistenca, disfunkcija mitohondrijev in metabolni sindrom.

Poglejmo samo nekaj objav, ki so nastale nedavno:  

·       Študija Obesity as pleiotropic risk state for metabolic and mental health throughout life avtorjev Leutner in Dervic et al. iz 2023 je zelo velika, pregledala je registre avstrijske populacije med 1997 in 2014. Tako velike študije so sicer primerne, ko že poznamo mehanizme, ki nas zanimajo, saj ne moremo natančno preučevati potencialnih dejavnikov pri posameznem udeležencu, kadar gre za tako veliko bazo podatkov in posameznikov ne srečamo v živo. Glede na to, da študija predvsem potrjuje povezavo med metabolnimi motnjami in psihiatričnimi težavami, pa lahko njen zaključek, da se debelost visoko povezuje s psihiatričnimi diagnozami in ji v večini primerov pred-hodi, jemljemo zelo resno. Avtorji pozivajo k preventivi na področju prehrane in gibanja.

·       Raziskovalka na Stanfordu, ki je prva vpeljala ime področja "metabolna psihiatrija", Shebani Sethi, v intervjuju iz 2022 pojasnjuje, kako inzulinska rezistenca prispeva tudi k slabemu metabolizmu glukoze v možganih, kar privede do hipometabolizma v možganih (po kuhinjsko: možganom zmanjka energije), inflamacije in motenih možganskih povezav, te pojave pa vidimo tako pri diabetesu, kot pri težjih psihiatričnih motnjah.

·       Morris in Vaccarino sta v objavi Evidence Linking Mental Health with Obesity and Metabolic Syndrome: The Role of Inflammation iz leta 2013 predstavili inflamacijo kot možno povezavo med metabolnim sindromom in psihiatričnimi težavami. Inflamacije oz. centralna vnetja (po kuhinjsko: vnetja v možganih) že leta  predstavljajo pomemben vidik psihiatričnih simptomov, ki pa se jih v praksi še ne nagovarja neposredno.

·       O povezavi med inflamacijami in depresijo ekstenzivno piše prof. Edward Bullmore v knjigi iz 2018 The Inflamed Mind: A Radical New Approach to Depression, ki jo toplo pripooročam v branje. Profesor psihiatrije Bullmore je bil dolga leta vodja raziskovalnega laboratorija za psihiatrične medikamente, konkretno za antidepresive za farmacevtsko podjetje Glaxo Smith Klein. Zapiše, da na področju razvoja psihotropnih medikamentov za depresijo ni napredka in sam vidi prihodnost v razvoju antiinflamatornih medikamentov za depresijo.

·       Vrhunski pregledni članek Glucose metabolism impairment in majore depressive disorder je februarja 2025 izšel v znanstveni reviji Brain Research Bulletin, ki je odprtega značaja in lahko vsi dostopamo do polne objave. Meng et al., kitajska ekipa znanstvenikov in zdravnikov, je združila moči v res natančnem pregledu razumevanja motenega delovanja metabolizma glukoze v možganih pri depresiji, pri čemer ugotavljajo, da so metabolne motnje prisotne pri vseh fazah depresije. Motnje v Krebsovem ciklu in oksidativni fosforilaciji prispevajo k poglabljanju simptomov. Se pravi, večje kot so metabolne motnje, težji so psihiatrični simptomi. Zdravje mitohondrijev tako postavljajo na prvo mesto metabolne in psihiatrične stabilnosti. Zdravljenje abnormalnega metabolizma glukoze v možganih pa tako vidijo kot vznikajočo tarčo za prihodnost zdravljenja depresije.

·      Povežimo še vse skupaj z izgorelostjo, s katero se v praksi največ ukvarjam. To sicer ni psihiatrična diagnoza, kar se mi zdi zelo dobrodošlo, saj je s tem destigmatizirana. Hkrati pa se tudi pri izgorelosti pojavljajo simptomi anksioznosti, panike in depresije, saj ima organizem na seštevek kroničnih stresorjev določeno paleto odzivov in se ne more "spomniti" nečesa tretjega. Dobro je, da razumemo mehanizme odzivanja na kroničen stres, kar je veliko bolj pomembno kot ime diagnoze, v to sem prepričana. S tega vidika lahko pogledamo raziskave, ki kažejo na motnje v metabolnih procesih tudi pri izgorelosti. V članku z naslovom Burnout Syndrome and Increased Insulin Resistance avtorji Fernandez-Montero et al. (2019) povezujejo izgorelost s povišano inzulinsko rezistenco, ki je zgodnji pokazatelj tendence k diabetesu tipa 2, pri "sicer zdravih osebah". Avtorji naredijo intervencijsko študijo in zaključijo, da so beležili povišano inzulinsko rezistenco pri bolj izgorelih osebah tudi po intervenciji z več fizične aktivnosti in prehranjevanju z mediteransko dieto. Pri tem se seveda v okviru tega bloga pojavi vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi intervenirali z nizko hidratno prehrano in več maščobami, ne pa z mediteransko dieto, ki vsebuje precej hidratov, ki pri inzulinski rezistenci niso učinkovito metabolizirani. A bolj kot to vprašanje je za ta blog ključna povezava metabolne motnje in izgorelosti, ki so jo v tej raziskavi pokazali in jo želim izpostaviti.

In zakaj me to področje izjemno zanima? Ker sem med izgorelostjo sama pri sebi opazila neverjetno povezavo med tem, kako mi niha sladkor, kaj in kdaj torej jem ter na drugi strani psihofizičnim počutjem in ker to opažam pri svojih strankah vedno znova. Kaj in kako jesti je tako eden od stebrov stabilizacije po moji presoji in za to najdem podporo v raziskavah in v klinični praksi nekaterih psihiatrov in psihologov.

Po kuhinjsko lahko torej rečemo: ko se pri nekom pojavijo psihi(atri)čni simptomi, je dobro zelo natančno pogledati in tudi nagovoriti metabolni status osebe.

Končno pa poglejmo, kako keto dieta trga gate v psihiatriji.

Keto dieta je že celo stoletje indicirana pri otroški epilepsiji. Je ena najbolj raziskanih diet v smislu podrobnega razumevanja vpliva na človeški metabolizem. Bistvo te diete je celice pripraviti do tega, da za tvorbo energije pričnejo porabljati maščobo namesto glukoze. S tem organizem vklopi podobne mehanizme kot pri postenju. Postenje je bilo še pred keto dieto znano kot zdravilno za različne tegobe, tudi za epilepsijo. Vendar pa se je pri nekaterih pacientih epilepsija vrnila, ko so pričeli spet jesti, kar pa ni zdržno, ker človek ne more biti ves čas na postu. Pred sto leti pa je bilo ugotovljeno, da lahko s keto dieto organizem nahranimo in hkrati vklopimo metabolne procese kot pri postenju. Kako to?

Poglejmo grobe osnove produkcije energije v človeku. Energijo v naših celicah proizvajamo skozi štiri mehanizme: glikolizo, ketozo, Krebsov cikel in oksidativno fosforilacijo. Pri tem nastaja ATP (adenozin trifosfat), kar je po kuhinjsko povedano energija. Glikoliza je hiter motor, ki producira malo energije iz glukoze, za to ne rabi kisika in deluje tudi, ko smo pod večjimi napori, izvaja se v citoplazmi (v možganih obstaja tudi aerobna glikoliza, kogar zanima več, tukaj zapis o aerobni glikolizi v primatskih možganih, Bauernfeind et al., 2013). Če je kisik na voljo, dobimo še malo več energije, ker se piruvati iz glikolize premaknejo v Krebsov cikel. Slednji se odvija v mitohondrijih in je naš najpomembnejši proizvajalec energije, pobira pa produkte tako iz glikolize kot iz ketoze. Ketoza je proces, v katerem iz maščob v telesu nastajajo ketoni, to je posredno gorivo za produkcijo energije skozi Krebosv cikel. To nam omogoča, da preko ketoze zaobidemo glikolizo in s tem zaobidemo potencialne motnje v presnavljanju ogljikovih hidratov, o čemer smo govorili pri diabetesu in psihiatričnih motnjah. Ketoza je v človeku mišljena kot mehanizem za proizvodnjo energije v daljših naporih in v obdobju lakote. Ketoza nam dlje časa omogoča preživetje in dovolj energije. Oksidativna fosforilacija je zadnja stopnja, skozi katero v mitohondrijih nastane največ ATPja, torej energije, surovine pa pridejo iz Krebsovega cikla. 

Imamo pa tudi celice, ki ne morejo delovati v ketozi in potrebujejo glukozo, to so rdeče krvničke in v ta namen imamo v organizmu mehanizem glukoneogeneze, torej nastajanja glukoze v našem telesu, brez zunanjega vnosa, kar pa ves čas zagotavlja zadosti glukoze za take celice.

Naštete metabolne poti produkcije energije iz glukoze so motene pri diabetesu in pri psihiatričnih simptomatikah. Zato obvoz preko ketoze predstavlja možno stabilizacijo krvnega sladkorja, inzulina in s tem povezanih simptomov metabolnih motenj, zaradi katerih (tudi) možganom zmanjka energije. Pri čemer manj motenj in več energije v možganih, pomeni manj psihiatričnih simptomov.

Poglejmo si nekaj najnovejših objav, ki preučujejo učinke keto diete na psihiatrične simptome:

·  Danan et al. (2022). The Ketogenic Diet for Refractory Mental Illnes: A Retrospective Analysis of 31 patients. Frontiers in Psychiatry, 13. https://doi.org/10.3389/fpsyt.2022.951376

V tej študiji so sodelovale osebe, ki so izkazovale na medikamente neodzivne psihiatrične diagnoze bipolarne motnje tipa 2, hude oblike depresije ali shizoafektivne motnje. Intervencija je potekala s keto dieto. Osebe so lahko zaužile max 20g ogljikovih hidratov (OH) dnevno, kar je predstavljalo cca 5 % zaužitih kalorij. OH so lahko zaužili izključno preko zelenjave, oreščkov, limoninega soka in minimalno iz temne čokolade. 15-20 % so predstavljale beljakovine, in sicer iz mesa, morske hrane, perutnine, mlečnih izdelkov, jajc in oreščkov. 75-80 % so zaužili maščob, ki so prihajale iz vsega naštetega, dodali so lahko le olivno olje, kokosovo olje, maslo, majonezo in kislo smetano. Dnevno so prejemali naslednje suplemente: ribje olje, magnezijev oksid, baker, vitamine B1, B5, B6, B12 in C.

Avtorji poročajo o znatnem izboljšanju depresivnih in psihotičnih simptomov pri vseh vključenih osebah (100 %), ki so se uspele držati diete (28 oseb). Prav tako poročajo o izboljšanju metabolnih markerjev. Kar 43 % udeležencev je doseglo klinično remisijo simptomov, kar je neprimerljivo s katerokoli drugo intervencijo doslej.

·  Anderson et al. (2024). The Ketogenic Diet as a Transdiagnostic Treatment for Neuropsychiatric Disorders: Mechanisms and Clinical Outcomes. Current Treatment Options in Psychiatry, 12:1. https://doi.org/10.1007/s40501-024-00339-4

Ta študija je pregledala učinke keto diete v primerih različnih psihiatričnih diagnoz: shizoafektivne motnje, bipolarne motnje, depresije, anksioznih motenj, Alzheimerjeve bolezni, motenj avtističnega spektra, somatoformnih motenj, motenj hranjenja in alkoholizma. Avtorji ugotavljajo, da imajo različne psihiatrične diagnoze enako podstat v metabolnih poteh, ki poslabšuje ali povzroča psihopatologijo. Keto dieto vidijo kot transdiagnostično obliko zdravljenja, ki lahko pri simptomih depresije, anksioznosti, manije, psihoz in kognitivnih motenj koristi kot nefarmakološka intervencijska možnost globalnega bolezenskega bremena pri nevropsihiatričnih motnjah.

·   Yu, Oz in Sethi. (2023). Ketogenic diet as a metabolic therapy for bipolar disorder: Clinical developments. Journal of Affective Disorders Reports, 11. https://doi.org/10.1016/j.jadr.2022.100457  

 Sethi et al. (2024). Ketogenic Diet Intervention on Metabolic and Psychiatric Health in Bipolar and Schizophrenia: A Pilot Trial. Psychiatry Research, 335. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2024.115866

V teh dveh študijah je vodja novega centra za metabolno psihiatrijo na Stanfordu, Shebani Sethi, s kolegi pokazala, da je keto dieta pomembna nova intervencija pri shizofreniji in bipolarni motnji. Čisto svež intervju z njo si lahko preberete na strani Stanforda tukaj Stanford Medicine expert shares five key insights on keto therapy and mental illness.

ZAKLJUČIMO Z RAZUMEVANJEM VSEGA SKUPAJ PO KUHINJSKO

Kot kažejo raziskave in praksa, je ob pojavu psihiatričnih diagnoz dobro razmišljati o prehrani kot najbolj preprosti in vsem dostopni intervenciji, ki vpliva tudi na zdravje možganov. S pravilno prehrano  želimo doseči, da tudi celice v naših možganih proizvajajo dovolj energije, ki je je očitno primanjkuje, kadar se javljajo simptomi, ki nas delajo nefunkcionalne. Hrana, ki je zdravilna za možgane so živalske maščobe: jajca, meso, ribe, maslo, mast, šele nato pridejo maščobe iz rastlin. Steroli iz živalskih maščob so bolj bioviabilni kot fitosteroli, torej maščobe iz rastlin, zato jih naš organizem preferira. Je pa možno izvajati keto dieto tudi brez mesa. Strup za možgane je sladkor in preprosti ogljikovi hidrati, beri: vsa procesirana hrana (vsi produkti iz vrečk, vse, kar je bilo torej industrijsko obdelano, predelano), bela moka, sladkor (v to sodi tudi sladko sadje) in sladila. Med naštetim je kos lokalnega, sezonskega sadja najmanjši greh in si ga seveda lahko privoščimo in ob tem razmislimo, kaj je lokalno in sezonsko, saj je možno kupiti marsikaj skozi vse leto – to recimo ni banana, ki je ena bolj sladkih in nelokalnih zadev, vedno dostopnih v trgovini. Jesti hrano, ki je lokalna, sezonska in jo kupimo kot surovino, ne kot izdelek, povišati vnos živalskih maščob in odstraniti zgoraj našteto ter za začetek jesti od zgodnjega jutra na 2-3 ure ter nato redčiti ta urnik, zna biti za nas izključno koristno. Tako gost urnik je pomemben predvsem, kadar smo v popolnem razsutju in brez energije. Redčimo ga po presoji. Izpustimo malico in če vidimo, da se pojavi vrtoglavica ali splošna slabotnost, malico vrnemo in jo spet umaknemo po presoji. Več v blogu Kako in kaj jesti med izgorelostjo.

ALI NAJ GREM NA KETO DIETO?

Posebej pri izgorelost, s katero se največ ukvarjam, ne bi priporočala nenadnega prehoda na keto dieto, kadar ste v zelo slabem stanju, ker je telo tako deregulirano, da bi to povzročilo dodaten stres. Namreč preklop organizma iz pretežne glikolize v pretežno ketozo predstavlja določen stres za organizem in nekateri pri prehodu občutijo simptome »keto gripe«, zato menim, da se je dobro najprej vsaj približno stabilizirati in tudi kasneje dobro podučiti, kako se lahko izognemo tem simptomom z dodajanjem elektrolitov in z drugimi podporami. Poleg tega se lahko pojača učinek psihotropnih medikamentov, če gre oseba, ki jih jemlje, na keto dieto, zato morate vedno sodelovati z zdravnikom, da vas spremlja in primerno prilagodi dozo.

Bi pa poudarila, da lahko zelo veliko in morda dovolj naredimo, če gremo v umik preprostih ogljikovih hidratov in sladkorjev, ki močno zanihajo naš krvni sladkor, povišamo vnos živalskih maščob ter se v najbolj razsutem stanju najprej prehranjujemo na 2-3 ure. Šele po stabilizaciji bi svetovala redčenje urnika ter kasneje potencialen poskus prehoda na keto po lastni želji, pri čemer je nujno, da se posameznik posvetuje s strokovnjakom in pridobi vse relevantne informacije za tak podvig. To pomeni prebrati mnogo več kot en blog. Dve knjigi na to temo, ki sta jih napisala psihiatrinja in psihiater, ki se ukvarjata z implementacijo keto diete pri svojih pacientih sta Change Your Diet, Change Your Mind psihiatrinje Georgie Ede in Brain Energy psihiatra Chrisa Palmerja.

ZAKAJ NASVETA O ZMANJŠANJU PREPROSTIH OGLJIKOVIH HIDRATOV, ALI CELO KETO DIETI NE BOSTE DOBILI PRI SVOJEM ZDRAVNIKU, NAVKLJUB NAVEDENIM ZNANSTVENIM IZSLEDKOM?

Prvi razlog je ta, da je metabolna psihiatrija, čeprav gre za revival, v povojih. V povprečju traja 20-30 let, da pridejo izsledki znanstvenih raziskav v prakso. To pomeni, da vaš zdravnik morda še ni srečal informacij, ki so tukaj navedene. Če se odločite za podvig keto diete, se posvetujte z zdravnikom, ki mu lahko predstavite, kar ste prebrali in ga/jo prosite, da vas spremlja na vaši poti. Nujno pa si zagotovite podporo nekoga, ki deluje na področju keto diete, verjetno bo to oseba iz tujine. Pri nas sicer imamo strokovnjake za to, vendar z drugega področja, in sicer nevrologe, ki se ukvarjajo s keto dieto pri otroški epilepsiji, saj je ta intervencija v uradni medicinski praksi prisotna že skoraj 100 let.

Drugi razlog je ta, da se keto način prehranjevanja ne sklada s trenutno prehrambeno piramido, ki jo bo potrebno generalno revidirati in prilagoditi znanstvenim izsledkom in ne industrijskim apetitom. Vseeno pa je piramida taka kot je do takrat vodilo v medicinski praksi. Moderno prehranjevanje prinaša večinsko produkcijo energije z glikolizo in zato ketoza ni v središču pozornosti. Učbenike biologije pa bi bilo dobro s tem dopolniti, saj je bil človek pred nastopom agrikulture večino časa v ketozi. Na severu pa je to za Inuite veljalo do nedavnega, dokler niso pričeli dovažati industrijsko predelano hrano in so zaradi tega Inuiti začeli zbolevati za metabolnimi motnjami (npr. Xue Feng idr., 2018).

Tretji razlog je asociacija, ki jo ima večina zdravnikov s ketoni in ketozo - ketoacidoza. Ketoacidoza je smrtno nevarno stanje, ki se lahko pojavlja predvsem pri ljudeh z diabetesom tipa 1, ki zaradi pomanjkanja inzulina ne morejo presnavljati glukoze. Ker telo nima dovolj energije, prične varovalno tvoriti abnormalne količine ketonov. Nivo teh ketonov ni primerljiv z nižjim nivojem ketonov pri keto dieti osebe, ki nima diabetesa tipa 1 in je na keto dieti iz drugih razlogov, poleg tega, gre pri takih pacientih za popolno pomanjkanje inzulina za proizvodnjo energije iz glukoze. Pri tem pa naj omenim, da v tem trenutku obstaja študija (morda jih je več), kjer so spremljali pacienta v 20ih letih starosti, ki je s keto dieto obvladal tudi diabetes tipa 1, saj je to način, da organizem sploh pripravimo do tega, da prične porabljati ketone (Managing type 1 diabetes mellitus with a ketogenic diet), česar pa telo ne stori ob dovajanju zadostnih količin ogljikovih hidratov. To navajam zgolj kot zanimivost, v vsakem primeru mora biti oseba pri vseh oblikah diabetesa pod nadzorom zdravnika, če želi delati kakršnekoli intervencije. Torej odpor zdravnikov do intervencije s keto dieto navajajo tudi tisti psihiatri, ki v svoji praksi keto uporabljajo. Povedo pa, da je opisano stanje ketoacidoze razlog za skepso kolegov, saj je to prva asociacija večine. V medicinski praksi se namreč keto dieta tako redko uporablja, da se vanjo poglabljajo le redki, to so, kot že rečeno, večinoma nevrologi, ki jo uporabljajo za zdravljenje otroške epilepsije.

Kljub vsemu imam občutek, da bo za ta prebojna dognanja trajalo manj kot 20-30 let, da bodo prišla v redno prakso. Ta grenko-sladek internet, ki nam prinaša tako radosti kot slabosti omogoča, da pridejo tovrstne informacije hitreje do ljudi in danes lahko dobimo prav vse informacije, če si vzamemo dovolj časa za ločevanje zrnja od plevela. En izjemen primer je Baszucki družina, ki je zaradi sina, ki si je s keto dieto ozdravil bipolarno motnjo, ustanovila sklad za financiranje znanstvenih raziskav na področju metabolne psihiatrije in za diseminacijo izsledkov. V branje priporočam njihovo spletno stran https://www.metabolicmind.org/ in v poslušanje njihov YT kanal, kjer najdete pogovore z znanstveniki, kliniki in ozdravljenimi pacienti https://www.youtube.com/@metabolicmind

Dober namig, da se zadeve premikajo precej hitro, je odprtje novega programa Metabolic and Mental Health Program v McLean Hospital, kjer vodja programa, psihiater Chris Palmer, postavlja pod vprašaj tradicionalne perspektive v psihiatriji in predpostavlja, da na psihiatrične diagnoze vplivajo metabolni faktorji. Več o programu tukaj Building on Decades of Research: Advancing Mental Health Through Metabolic Science.

--------

Predvsem je pomembno, da pridejo do teh informacij in možnosti ljudje, ki trpijo za psihiatričnimi simptomi in bi jim lahko taka razlaga in potencialna intervencija s keto dieto ali kakšno drugo metabolno terapijo, spremenila življenje. Polna sem optimizma in držim pesti za odprte glave akademikov, klinikov in strokovnjakov v praksi ter moč pacientov, da poskusijo.

--------

Fotka: jaz z domačimi jajci in kao domačo govedino.