Pravijo mi, da romantiziram preteklost. Jaz pa mislim, da je bila bližnja preteklost dejansko romantična.
Upam si trditi, da je tehnologija, ki zadeva naše vsakdanje življenje, služila svojemu namenu in vsaj neke vrste napredku, do prihoda pametnih telefonov.
V naši družbi je zaznati kronično pomanjkanje prostega časa. Bistveno se je poslabšala pismenost otrok ter njihovih motoričnih in govornih spretnosti. Nenormalen je porast motenj pozornosti. In še bi lahko naštevala.
Ne morem mimo dejstva, da smo vsi po vrsti zasvojeni z impulzi, če ne druga, je treba vsake toliko, tako malo brez veze, pogledati na telefon in se malo potešiti. Ves čas smo na voljo. Večkrat dnevno preverjamo sporočila na mailu in raznih omrežjih. Kako zelo nas to odteguje od tako opevanega "tukaj in zdaj" ...
Že nekaj časa psihologi otrokom predpisujemo dolgčas, z namenom, da se njihove možganske kapacitete dejansko razvijejo v smer kreativnosti in ne zgolj v smer motenj pozornosti.
Otroci v veliki meri več ne plezajo po drevesih, ne družijo se na dvoriščih in so strašansko nesamostojni. Če primerjamo pretežno involviranost v računalniške igre s pretežno involviranostjo v simbolno igro z vrstniki, je kot bi primerjali strup s pitno vodo. Tega ne gre olepševati. Pod pretvezo “naprednih didaktičnih” orodij je računalnik vdrl v vse pore otrokovega življenja. V otroške sobe, v učilnice, v njihove roke, kjerkoli in kadarkoli …
V zelo kratkem času je, zaradi pametnih telefonov in posledično droge na dlani, prišlo do očibodno negativnih učinkov, ki jih vidimo pri otrocih in odraslih. Otroci več ne morejo razviti frustracijske tolerance, imajo različne motnje v razvoju, prisotno je "diskonektano" starševstvo, duševne težave otrok, mladostnikov in odraslih grejo v nebo ...
In se vprašam, kaj lahko naredimo. Zaenkrat sem prepričana predvsem v to, da bomo morali poskrbeti vsak zase in zavestno spremeniti način življenja. Mislim, da na tej točki “biti v koraku s časom” enostavno vodi v pogubo. Preveč je impulzov. In premalo ničesar. Naš organizem tako ne more biti zdrav in srečen, naši možgani so preobremenjeni. Čisto logično gledano je v družbi, ki ima vse, “nič” zdravilo. Težava je samo v tem, da se “niča” ne da naročiti preko spleta …
